Katipunan so skrivno družbo, ki je načrtovala revolucijo proti španskim kolonizatorjem, odkrile španske oblasti, ko je leta 1896 sestra Teodora Patiño, člana KKK, izvedela za zaroto in povedala mati predstojnici sirotišnice, kjer je živel. Nuna je nato o tem obvestila župnika iz Tonda in ga spodbudila, da je pohitel pred kolonialnimi oblastmi in tako sprožil lov na tiste, ki so bili vpleteni v zaroto ali celo samo sumili, da podpirajo Katipunan. Voditelji Katipunana, ki so jih vodili Andres Bonifacio, Teodoro Plata, Ladislao Diwa in drugi, so s hrbtom naslonili na zid, razglasili začetek filipinske revolucije proti Španiji.
Med aretiranimi v pometalnih operacijah proti Katipunanu je bilo 13 uglednih državljanov Cavitea, ki so jih dva tedna po izbruhu revolucije usmrtili. Trece Martires ali trinajst mučenikov so sestavljali poslovneži, podjetniki, vojaški voditelji, zdravnik in farmacevt, vzgojitelj, javni uslužbenec in celo krojač. Po vseh otokih je množica drugih državljanov padla pod vojaško moč španske krone, tudi ko so se slabo oborožene sile Katipunan začele boriti za svobodo.
Vrhunec upora Katipunan je bila razglasitev neodvisnosti od Španije na današnji dan pred 123 leti. Seveda je bila ta neodvisnost kratkotrajna, saj so že takrat ZDA že odkupile Filipine od Španije in so bile odločene, da bodo na otokih uvedle kolonialno oblast in sprožile krvavo filipinsko-ameriško vojno, ki je privedla do ponovne kolonizacije otoki do konca ameriške vladavine leta 1946.
Danes so Filipinci vsaj nominalno neodvisni ali živijo v neodvisni republiki. Pa vendar se Filipinci že več kot stoletje od temeljnega boja za svobodo spopadajo z nepričakovanimi, če ne celo brez izzivov, izzivi ne le kakovosti življenja in posameznikovih svoboščin, temveč tudi suverenosti in ozemeljske celovitosti. Domnevno prijazna država s svojo vojaško močjo posega v naše meje in zaseda naše otoke, izkorišča naše naravne vire in celo ogroža našo prehransko varnost. Kaj pa počnejo naši politični voditelji? Ne samo, da oklevajo uveljaviti našo suverenost, zavržejo tudi težko dosežene zmage na mednarodnih prizoriščih, ki so priznala našo oblast nad vodami in otoki znotraj naših meja.Župan Isko: Vse za pridobitev, vse za izgubo Odtujeni postelji? Kaj škodi filipinski izobrazbi
Medtem pa doma še vedno pestijo starodavne težave naše ljudi. Večina Filipincev je obremenjena s socialno neenakostjo in na videz neskončno revščino, medtem ko grabljivi vladajoči sloji in politične dinastije izkoriščajo slabosti demokratičnih struktur v državi, da bi se ohranile na oblasti.
Vsakodnevne neprijetnosti in krivice krhke, razpadajoče republike je zdaj še poslabšala grozovita katastrofa javnega zdravja, kjer je nesposobnost vladnih funkcionarjev in voditeljev povzročila naraščajoče število bolnih in umirajočih ter nadaljevala skepso cepiv, hkrati pa je zamujala zdi se, da bo gospodarsko okrevanje in vrnitev v videz normalnosti in stabilnosti. Zakaj so naši sosedje toliko bolje obvladali pandemijsko krizo, pri veliko višji stopnji učinkovitosti in veliko nižji stopnji državne represije?
Judy Ann Santos in Ryan Agoncillo
Že dolgo smo ponosni na svojo trditev, da smo prva neodvisna republika v Aziji. Toda ta pohvala nima nobenih resničnih dosežkov v smislu izboljšanja življenja večine današnjih Filipincev, ki jih še vedno ovirajo lakota, pomanjkanje priložnosti in negotova prihodnost.
Junija 1898, ko so Filipini odvzeli svobodo Španiji, je Apolinario Mabini izdal The True Decalogue, kjer je, kot je rekel sociolog in kolumnist Inquirerja Randy David, Filipince poučil o pomenu in odgovornostih državljanstva v sodobni državi. Možgani revolucije so po njegovih besedah upali, da se bodo njegovi rojaki samozavestno uveljavili kot svobodni državljani republike, ne pa da bodo živeli kot pokorni podložniki monarhije ali nekaj domačih političnih dinastij.
Prizadevajte si za neodvisnost svoje države, kajti samo vi se lahko resnično zanimate za njeno povečanje in oplemenitenje ..., je zapisal Mabini. In prizadevajte si, da bi bila vaša država ustanovljena kot republika in nikoli kot monarhija: monarhija opolnomoči eno ali več družin in postavi temelje za dinastijo; republika oplemeniti in dostoji državo, ki temelji na razumu, je velika zaradi svoje svobode in je zaradi dela postala uspešna in briljantna.
Vsa ta žrtev in napor za resnično osvobojen narod in razsvetljeno, okrepljeno raso: Bi Mabini in drugi naši junaki in mučenci ob pogledu na trenutno stanje v državi, ki so jo rodili, lahko rekli, da je vse vredno?